Artros

Center za ortopedijo in športne poškodbe


Komentiraj

Novoodkrite matične celice sposobne obnavljati hrustanec


Pri odkritju nove populacije matičnih celic, ki obetajo učinkovito zdravljenje osteoartroze, je sodelovala slovenska raziskovalka dr. Janja Zupan.

Ali bomo okvaro kolena v prihodnosti morda zdravili z nedavno odkritimi celicami? Ekipa znanstvenikov z univerze v Aberdeenu, v kateri je bila tudi slovenska raziskovalka dr. Janja Zupan, je odkrila novo populacijo matičnih celic, ki so sposobne obnavljati hrustanec. In ne le to. Po ugotovitvah raziskovalcev so celo sposobne tvoriti kolenski sklep na novo.

O dognanju so pred kratkim poročali v eni najuglednejših znanstvenih revij Nature Communications.

»Rezultati so zelo obetavni. Matične celice se že uporabljajo pri zdravljenju bolezni in poškodb kolenskih sklepov, tudi v Sloveniji. Identifikacija nove populacije matičnih celic z dokazano boljšo sposobnostjo regeneracije hrustanca v primerjavi z že znanimi populacijami bo vsekakor prispevala k napredku zdravljenja okvar kolenskih sklepov v prihodnosti,« navaja slovenska raziskovalka in soavtorica članka dr. Janja Zupan.

Po vrnitvi iz Škotske, kjer se je izpopolnjevala na aberdeenski univerzi, Zupanova spet dela na ljubljanski fakulteti za farmacijo, kot asistentka na katedri za klinično biokemijo.

»Nadaljnji izziv bo ugotoviti, kako lahko spodbudimo matične celice, ki so v kolenskem sklepu vsakega od nas, k regenerativnemu delovanju in ga čim dlje in čim bolje ohranimo,« je še dodala Zupanova.

Bomo končno obvladali osteoartrozo?

Če bo znanstvenikom to uspelo, bodo ljudje, ki trpijo zaradi obrabe kolenskih sklepov, čemur strokovno rečemo osteoartroza, morda imeli možnost celo pozdraviti svojo bolezen. Obraba sklepov je namreč napredujoča bolezen, ki jo s trenutnimi oblikami zdravljenja lahko le upočasnimo, ne pa ozdravimo.

Osteoartroza postopoma povzroči okorelost in izgubo gibljivosti sklepa, zaradi česar se bolnikom močno poslabša kakovost življenja. Bolniki trpijo zaradi bolečin in zmanjšane funkcionalne sposobnosti in sposobnosti za delo. Na žalost bolezen največkrat odkrijejo prepozno, ko je hrustanec že tako obrabljen in sklep tako prizadet, da ortopedi nimajo druge možnosti kot zamenjavo sklepa z umetnim.

Raziskovalna ekipa je po petih letih intenzivnega dela nad rezultati navdušena, sporočajo z ljubljanske fakultete za farmacijo.

Celice s spominom

Že razmeroma dolgo je sicer znano, da je sinovijska ovojnica, to je tanka vezivna membrana, ki obdaja naše sklepe, mesto, kjer so matične celice pri odraslih. Raziskovalna skupina iz Aberdeena pa je zdaj identificirala novo populacijo matičnih celic s sposobnostjo regeneracije hrustanca in celo tvorbe kolenskega sklepa na novo. Identificirali so tudi ključni protein yap, odgovoren za regulacijo teh celic.

»V bistvu se zdi, kot da imajo te nove celice neke vrste ‘spomin’ na čas zgodnjega razvoja, ko so formirale naš kolenski sklep, saj so sposobne na novo tvoriti ta sklep tudi v odrasli dobi,« so zapisali raziskovalci.

Upajo, da so zdaj korak bliže do svojega končnega cilja – najti nov način zdravljenja že v zgodnji fazi in morda tudi preprečiti razvoj osteoartroze.

 

Vir: http://www.delo.si/znanje/znanost/novoodkrite-maticne-celice-sposobne-obnavljati-hrustanec.html

 

Artros, center za ortopedijo in športne poškodbe

Advertisements


Komentiraj

“Muskelfiber” ali bolečina v mišicah


Z vse večjo priljubljenostjo aktivnega načina življenja narašča število rekreativnih športnikov in tudi različnih poškodb. Udarnine, zvini, pretegnjene mišice in poškodbe kolen so pogosti predvsem med tistimi, ki pretiravajo in vadijo nepravilno.

Bolečina v mišicah ali po domače »muskelfiber« je normalna reakcija mišice na obremenitev. Pojavi se od 12 do 48 ur po naporu in izzveni spontano v 3 do 7 dneh, pri čemer okrevanje pospešijo počitek, hladna prha in blaga masaža. Tudi zvin ali udarec lahko razmeroma hitro obvladamo, če začnemo prizadeto mesto takoj ohlajati – bodisi z mrzlimi oblogami, masažo z ledom ali z namakanjem poškodovanega dela v ledeni kopeli. Z ohlajanjem zmanjšamo vnetje, omilimo bolečino in preprečimo nastanek otekline ter modric. Zelo priporočljivo je tudi, da poškodovan del povijemo z elastičnim povojem, ki preprečuje zatekanje tkiva. Oteklino in bolečino nato odpravljamo tako, da dvignemo poškodovani del telesa nad raven srca, pri tem pa mirujemo oziroma se izogibamo nepotrebnim gibom. Za dodani protibolečinski in protivnetni učinek posežemo še po zdravilih, s katerimi narahlo namažemo obolelo mesto. Skupek ukrepov, s katerimi moramo začeti čim prej po poškodbi, si lažje zapomnimo, če vemo, da so združeni v začetnicah angleškega izraza (PRICE):

• zaščita poškodovanega mesta (P – protection),

• počitek (R – rest),

• hlajenje (I – ice),

• kompresijsko povijanje (C − compression),

• dvig poškodovanega uda (E – elevation).

Zajeta slika1

Ko led in počitek ne zadostujeta

V primeru, da je bolečina po športni aktivnosti dolgotrajnejša in upoštevanje načel terapije PRICE ne zaleže, je smiselno poiskati nasvet strokovnjaka. Mag. Klemen Grabljevec, dr. med., specialist fiziatrije in vodja področja rehabilitacije v Centru za ortopedijo in športne poškodbe Artros v Ljubljani, je povedal, da večjih in dolgotrajnejših bolečin ni smiselno »utišati« z zdravili in nadaljevati z gibanjem, saj lahko tako poškodbo samo še poslabšamo. »Če bolečina omejuje gibanje, kadar je prisotna oteklina, kadar je poškodovan sklep močno topel, ob obsežnem izlivu krvi v podkožje in seveda vedno, kadar sumimo, da gre za raztrganino mišice, izpah, zvin ali zlom, moramo kar se da hitro poiskati pomoč zdravnika,« je povedal mag. Grabljevec.

Zdravljenje in učenje preventive

Specialisti fiziatri v sodelovanju s fizioterapevti ne vodijo le zdravljenja športnih poškodb, ampak posameznika naučijo tudi pravilnega izvajanja gibov, pravilnega načrtovanja in stopnjevanja vadbe, skratka načel, ki naj bi preprečevali nove poškodbe. Enako pomembno kot zdravljenje je namreč odkrivanje vzroka, ki je privedel do poškodbe. »Na nas se obračajo tudi rekreativni športniki, ki opažajo, da s trenutno vadbo ne dosegajo želenih rezultatov, oziroma potrebujejo navodila, saj jih je njihov dosedanji način pripeljal do poškodb. Seveda pa imamo največ dela s fizikalno terapijo za odpravljanje bolečin in regeneracijo poškodovanega tkiva,« je pojasnil sogovornik, ki ima v ambulanti največ opraviti z zdravljenjem vnetja narastišč tetiv, manjših natrganin mišic, burzitisov (vnetja obsklepnih sluznih vrečk) in kalcinacij v mišicah ramenskega obroča. Velika prednost pri obravnavi športnih poškodb je, da so v centru Artros na enem mestu na voljo vsa diagnostična oprema, sodoben kabinet za fizioterapijo kot tudi operacijska dvorana za artroskopske ortopedske posege.

Športniki in čezmerna obremenitev sklepov

Osteoartroza je revmatska bolezen, za katero je značilno tako prezgodnje kot tudi prehitro propadanje sklepnega hrustanca. Nekdaj je osteoartroza veljala za proces staranja, danes pa vemo, da se to bolezensko dogajanje začne že v drugem in tretjem desetletju življenja, težave pa bolniki občutijo šele kasneje oziroma v starosti. Ob pojavu osteoartroze (ki, kot vemo, ni izključno pogojena s starostjo) se, kot je pojasnil mag. Grabljevec, gladka površina hrustanca običajno na več mestih poškoduje in drobi, hrustančne celice pa ob tem ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega in uničenega hrustanca. Rentgenski posnetek prizadetega sklepa ta proces prikaže kot izginjanje prostora v sklepu. Poleg osnovne okvare sklepnega hrustanca osteoartroza v kasnejših obdobjih prizadene tudi sklepno ovojnico, ki postane manj prožna in raztegljiva, kostnino pod samim sklepom, ki se zgosti in začne tvoriti izrastke ob sklepu, ter obsklepne vezi in mišice, ki se skrajšajo in oslabijo ter ne zagotavljajo več ustrezne stabilnosti sklepu. »Končni rezultat procesa osteortroze je boleč, otekel, slabo gibljiv in pogosto nestabilen sklep,« je povedal sogovornik in poudaril, da je osteoartroza razmeroma pogost pojav tudi pri športnikih, ki čezmerno obremenjujejo svoje sklepe. Blage akutne in kronične bolečine pri osteoartrozi in po športnih poškodbah najpogosteje lajšamo s protivnetnimi sredstvi v obliki gela ali kreme. Pri močnejših bolečinah se zatečemo k uporabi protibolečinskih – protivnetnih tablet (t. i. nesteroidnih antirevmatikov), ki pa ob dolgotrajnem uživanju lahko povzročijo resno okvaro želodčne in črevesne sluznice, je opozoril specialist fiziatrije.

 


Komentiraj

Obraba sklepov – osteoartroza


Obraba sklepnega hrustanca je nedvomno najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih. Na obrabo hrustanca ter njegov razvoj pomembno vplivajo genetski dejavniki, degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov.

 Običajno razvoj obrabe hrustanca napreduje počasi, prvi simptomi se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre za občasne bolečine, ki se razvijejo pri obremenjevanju prizdatega sklepa. Klasično zdravljenje zgodnje ostoartroze vključuje predpisovanje nesteroidnih antirevmatikov, odbdobno injiciranje kortikosteroidov v prizadeti sklep in zmanjšanje aktivnosti, ki obremenjujejo prizadeti sklep. Problem naštetih ukrepov je, da so usmerjeni le v zamanjšanje simptomov, nikakršnega vpliva nimajo na sam proces degeneracije hrustanca.

Sodobne metode zdravljenja

osteoartroza-članekSodobne metode zdravljenja obrabe hrustanca skušajo vplivati na potek napredovanja obrabe sklepa ter tako delovati na sam vzrok težav, ki privedejo do bolečin in otekanja sklepa. Te metode so posebej uspešne pri zdravljenju zgodnjih stopenj obrabe hrustanca.

Naj na kratko predstavim le nekatere najbolj razširjene:

Glukozaminski preparati: Gre za nedvomno najbolj razširjeno terapijo zgodnje obrabe hrustanca. Kemično je glukozamin aminosladkor, ki se uporablja kot osnovni gradnik pri sintezi številnih molekul, ki tvorijo medcelično strukturo hrustanca.

Injekcije hialuronske kisline: Hialuronska kislina je ena izmed pomembnejših naravnih sestavin hrustančne medceličnine in kot taka torej naravna sestavina hrustanca. Z njenim vbrizgavanjem v sklep skušamo popraviti njeno pomanjkanje v hrustancu, kar je ena prvih značilnosti obrabe hrustanca. Gre za zelo viskozno bistro tekočino, ki izboljša gladkost in mehanične lastnosti obrabljenega hrustanca in tako upočasni napredovanje obrabe.

Injekcije koncentrirane avtologne trombocitne plazme: Gre za metodo, ki jo uporabljamo za zdravljenje zgodnjeobrabe sklepa. Temelji na lastnih telesnih proteinih, ki zavirajo propadanje hrustanca ter umirjajo vnetje pri osteoartrozi. Te proteine pridobimo z odvzemom lastne krvi pacienta iz katere izločimo trombocite. Z aktivacijo teh celic sprožimo tvorbo posebnih protivnetnih proteinov. Telesu lastni proteini, vbrizgani v prizadeti sklep v višjih koncentracijah, nevtralizirajo ≫slabe≪ proteine (IL-1), ki so prisotni v obrabljenem sklepu.

MBST obsevanje – celična magnetno resonančna terapija: Ta metoda zdravljenja obrabe sklepnega hrustanca ter preobremenitvenih in degenerativnih sprememb v mehkih tkivih sklepov in gibal temelji na uporabi visoko specifičnega alternirajočega elektromagnetnega  polja. Pomembna je kombinacija zdravljenja.

Pomembna je kombinacija zdravljenja

Za čim boljši rezultat zdravljenja je pomembno, da vse oblike zdravljenj kombiniramo s fizikalno terapijo s katero se ohranja obseg gibljivosti sklepa ter okrepi obsklepno mišičje. Kot zdravo aktivnost se priporoča nordijska hoja po ravnem, kolesarjenje, plavanje, pozimi lahko tek na smučeh. Ob upoštevanju teh preprostih nasvetov ter z zgodnjo uvedbo zdravljenja osteoartroze lahko mnogi pacienti spet polno aktivno zaživijo brez bolečin v sklepih.

Artros


Komentiraj

Bolečine v sklepih


Grabl Mag. Klemen Grabljevec, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, predsednik Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

Bolečina, ki se okrepi po obremenitvi sklepa in umiri s počitkom, ter kratkotrajna, do pol ure trajajoča okorelost po daljšem mirovanju ali ob jutranjem vstajanju, ki z gibanjem izzveni, je prvi znak za sum na artrozo.

In takrat je tudi čas, ko je treba ukrepati, saj sta v tem obdobju obravnava in preprečevanje nadaljnjega napredovanja bolezni tudi najbolj uspešna. Kasneje se namreč bolečina še okrepi in se pojavlja že po vsaki obremenitvi, sklepi postanejo otekli, gibi omejeni in zatikajoči se, pojavi se »škripanje v sklepu«, bolnikovo gibanje pa je okorno in negotovo. Če torej zaznate bolečino v sklepih, priporočamo obisk specialista ortopeda ali specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki bo na podlagi usmerjenega pogovora, kliničnega pregleda in rentgenskih posnetkov brez težav potrdil ali ovrgel sum na osteoartrozo.

Bolezen propadanja hrustanca

Osteoartroza (artroza) je bolezen sinovialnih sklepov (sklepov, obdanih z ovojnico oziroma kapsulo), za katero je značilno prezgodnje in prehitro propadanje sklepnega hrustanca. Sklepni hrustanec je čvrsta in elastična struktura, ki kot tanka plast prekriva kostno površino v sklepih. Sestavljen je iz mreže vlaken kolagena, ki so njegovo ogrodje, v to mrežo pa so vstavljene hrustančne celice (hondrociti), ki pomenijo 10 odstotkov mase hrustanca. Celice v okolico izločajo medceličnino (hrustančni matriks), ki je naslednjih 10 odstotkov mase hrustanca. Medceličnina nase izrazito veže vodo, ki tako »ujeta« v hrustancu pomeni kar 80 odstotkov njegove mase.

Artroza je drugi najpogostejši vzrok telesne oviranosti v razvitem svetu, takoj za srčno-žilnimi boleznimi. Najpogostejši dejavnik za njen razvoj je zagotovo starost.

Hrustančne celice so do določene stopnje sposobne zaznati spremembo količine vode ter količine in kakovosti medceličnine in se na to odzovejo s tvorbo nove medceličnine oziroma njenih sestavin.

Ob pojavu artroze se gladka površina hrustanca običajno na več mestih poškoduje in drobi, hrustančne celice pa ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega in uničenega hrustanca. Poškodbe se postopno poglabljajo, dokler v skrajnem poteku ne dosežejo kostne površine pod hrustancem, postopno pa se ob tem stanjša ali celo izgine celotna hrustančna plast, kar rentgenski posnetek prizadetega sklepa prikaže kot izginjanje prostora v sklepu.

Poleg osnovne okvare sklepnega hrustanca artroza v kasnejših obdobjih prizadene tudi sklepno ovojnico, ki postane manj prožna in raztegljiva, kostnino pod samim sklepom, ki se zgosti in začne tvoriti izrastke ob sklepu, ter obsklepne vezi in mišice, ki se skrajšajo in oslabijo ter ne zagotavljajo več ustrezne stabilnosti sklepu. Končni rezultat procesa artroze je torej boleč, otekel, slabo gibljiv in pogosto nestabilen sklep.

Dejavniki za razvoj bolezni

Artroza je drugi najpogostejši vzrok telesne oviranosti v razvitem svetu, takoj za srčno-žilnimi boleznimi. Najpogostejši dejavnik za njen razvoj je zagotovo starost, saj s starostjo upada naravna sposobnost hrustančnih celic, da izločajo medceličnino in s tem nadomeščajo izgubo in propad hrustanca. Vendar starost ni edini dejavnik tveganja, saj danes vemo, da se bolezensko dogajanje pogosto začne že v drugem in tretjem desetletju življenja, težave pa bolniki občutijo šele kasneje, v starosti.

Zaradi mehanske obremenitve sklepov na hrustančno obrabo predvsem v velikih nosilnih sklepih, kot so kolki in kolena, vpliva tudi prekomerna telesna teža. Prav tako na okvaro hrustanca in sklepne ovojnice dokazano vplivajo z debelostjo povezane presnovne motnje (previsoka raven holesterola, sladkorna bolezen, previsoka raven sečne kisline). Bolezen pogosteje prizadene ženske, predvsem v kolčnih in kolenskih sklepih, najpogosteje pa se pojavi v obdobju menopavze, ko poleg kolen in kolkov značilno prizadene še osnovni sklep in členek palca. Pri moških se artroza izrazi prej, že okrog 45. leta, in sicer predvsem v nosilnih sklepih, torej kolkih in kolenih.

Prepoznavanje bolečine in preventiva

Prizadetost kolkov se pokaže kot bolečina med gibanjem, ki se tipično širi iz kolkov v dimlje, prizadetost kolen pa kot bolečina med gibanjem (hoja po ravnem, po stopnicah), ki je tipično locirana v predel notranje kolenske sklepne špranje in jo še povečata pritisk na to področje in skrajni upogib kolena. Prizadetost hrbtenice, najpogosteje vratne in ledvene, se izrazi predvsem kot lokalna bolečina in omejena gibljivost, zelo redko se pojavi izžarevanje bolečine v ude.

Dejstva o artrozi

1234