Rekonstrukcija križne vezi

Asist. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije
Pretrganje sprednje križne vezi je ena od najpogostejših poškodb kolena. Ameriške
raziskave dokazujejo, da ima takšno poškodbo kar 81 ljudi na 100.000 prebivalcev v
starosti med 10 in 64 let. Prav tako se izkazuje, da je pri ukvarjanju z istim športom
večje tveganje za poškodbo pri ženskah in pri mladih.

Sprednja križna vez ima odločilno vlogo pri stabilnosti in ravnotežju kolenskega sklepa, pred poškodbami ščiti strukture v kolenu, kot sta denimo meniskus in hrustanec, ter preprečuje nastanek artroze. Najpogostejša vzroka za nastanek poškodbe sprednje križne vezi sta prekomeren zasuk kolena v pokrčenem položaju s stransko obremenitvijo ali prekomerna iztegnitev kolena.

Postavitev pravilne diagnoze

Poškodba sprednje križne vezi večinoma povzroča bolečine, nestabilnost in poslabša funkcijo tega sklepa. V akutni fazi povzroča bolečino in zmanjša gibljivost sklepa. Pri postavitvi pravilne diagnoze nam je poleg RTG-slikanja v veliko pomoč tudi magnetna resonanca (MRI). Pri takšni poškodbi v zgodnji fazi, torej prvih šest tednov, priporočamo mirovanje, hlajenje z ledom in izvajanje vaj za kvadriceps. Če je poškodba sprednje križne vezi združena s poškodbo drugih vezi, priporočamo opornico. V kasnejši fazi pa se v kolenu pojavi nestabilnost, ki jo s precejšnjo zanesljivostjo potrdimo s temeljitim kliničnim pregledom. Pri tem nam pomagajo različni testi, kot so predalčni fenomen, Lachmanov test in pivot shift.

Individualni pristop k zdravljenju

Pristop k obravnavi sprednje križne vezi je v prvi vrsti individualen, različen od bolnika do bolnika. Zdravljenje je lahko konservativno ali operativno. Večinoma se odločimo za operativno zdravljenje, redkeje za konservativno. Ta druga možnost pride v poštev, če pri bolniku ne ugotovimo pretirane nestabilnosti ali če je bolnik starejša oseba, ki ni več športno aktivna ali se je rekreaciji pripravljena odpovedati.

Pred končno odločitvijo za operativno ali konservativno zdravljenje je pomemben podroben pogovor kirurga z bolnikom, še posebej, če izberemo operativno zdravljenje. Predvsem se je pomembno pogovoriti o prednostih in slabostih obeh možnosti, o poteku operativnega posega, o poteku in trajanju rehabilitacije ter o omejitvah v prvih devetih mesecih po operaciji. Pogovoriti se je treba tudi o možnih zapletih in možnosti rerupture, ponovnega raztrganja sprednje križne vezi, še posebej pri mlajših bolnikih.

Načrt operativnega posega

Če se bolnik odloči za operacijo, se pripravi skrben individualen načrt celotnega operativnega posega. Že na posnetkih MRI je treba izmeriti velikost sprednje križne vezi in presoditi, kateri presadek je najprimernejši pri tem kolenu. Pri tem je treba upoštevati tudi bolnikov spol, velikost, vrsto športne aktivnosti, pa tudi želje bolnika in izkušenost kirurga.

Operacijo sprednje križne vezi vedno začnemo z artroskopijo kolena zaradi potrditve diagnoze, evalvacije in oskrbe drugih struktur v kolenu, kot so zadnja križna vez, oba meniskusa in stanje hrustanca. Artroskopska rekonstrukcija sprednje križne vezi ima številne prednosti. Predvsem omogoča natančno postavitev kostnih tunelov, od česar je odvisno kasnejše delovanje kolena. Zaradi minimalne invazivnosti je tudi manj boleča, omogoča hitrejšo rehabilitacijo, pooperativna brazgotina je manjša.

Odločilni dejavnik za uspeh operacije sprednje križne vezi je, da poseg poskusimo izvesti čim bolj individualizirano in anatomsko pravilno. Da torej kostni tunel na stegnenici in golenici postavimo na anatomsko mesto, kjer je bila prej naravna sprednja križna vez, in da je vsadek po obliki in velikosti čim bolj podoben prvotni vezi. Za številko in velikost vsadka se dokončno odločimo po izmeri velikosti narastišča križne vezi na stegnenici in golenici. S pomočjo kamere iz različnih kotov označimo mesto za tunele, ki jih naredimo s svedrom, nato uvedemo transplantat in ga fiksiramo na stegnenico in golenico. Na koncu še enkrat preverimo celoten sklep, še posebej njegovo stabilnost, anatomski potek in morebitno utesnitev vsadka.

Nekajmesečno okrevanje

S končanim posegom rekonstrukcije sprednje križne vezi pa je opravljena šele prva faza zdravljenja. Takoj po operaciji se začne zgodnja faza rehabilitacije, ki v celoti traja približno 20 tednov, vrnitev k športnim aktivnostim brez omejitev pa priporočamo šele devet mesecev po posegu, da se v tem času vezi v kostnem tunelu in v sklepu

zacelijo in preobrazijo. V našem centru ne le, da sledimo najnovejšim odkritjem v medicinski stroki, ampak tudi sami prispevamo k novim spoznanjem, povezanim z rekonstrukcijo sprednje križne vezi. Pri bolnikih s prekomerno rotacijsko nestabilnostjo tako rekonstruiramo tudi anterolateralni ligament ALL, kar je v ortopediji nova operativna tehnika, s katero smo vas seznanili v prejšnji številki revije VID & GIB.

Artros

Zgodba pacienta: Muhamed Baltić, profesionalni športnik, taekwondo

Borba s poškodbami

Muhamed Baltić, profesionalni športnik, dvakratni evropski in svetovni prvak v taekwondoju ter trener slovenske reprezentance, vse življenje ni imel skoraj nobene poškodbe. Potem pa je v enem letu doživel dve, ki sta zahtevali operacijo in večmesečno rehabilitacijo. Leta 2010 mu je dr. Mohsen Hussein najprej operiral križno vez kolena, dobro leto kasneje pa je raztrganina kit rotatorne manšete ramena zahtevala artroskopijo, ki jo je opravil dr. Martin Mikek.

»Obe poškodbi sta se zgodili med borbo. Poškodbo desnega kolena sem si pridelal pri izvajanju obrata v skoku, poškodba desnega ramena pa je bila posledica udarca med borbo,« se teh nezgod, sicer nerad, spominja Muhamed. In hkrati dodaja, da sta pri taekwondoju ravno ta dva sklepa najbolj obremenjena in zato najbolj izpostavljena poškodbam. Ko se je zgodila prva poškodba, tista na kolenu, je Muhamed izbral center Artros po priporočilu svojega prijatelja, ki je fiziater. Po opravljenem pregledu z magnetno resonanco (MRI) je bilo jasno, da bo potreben operativni poseg rekonstrukcije križne vezi; tega je potem opravil dr. Hussein. Hkrati pa sta MRI in operacija tudi razkrila, da je Muhamed že imel spremembe na hrustancu. To poškodbo so kasneje uspešno zdravili z metodo Orthokin. Operacija kolena je potekala brez zapletov, prav tako okrevanje in po šestih mesecih je bilo koleno spet v polni pripravljenosti.

Žal pa nesreča ni počivala in leta 2011 se je naš uspešni teakwondist vrnil v center Artros z novo poškodbo. Med treningom na pripravah si je raztrgal kiti rotatorne manšete desnega ramena. Po oceni dr. Mikeka, ki je rame operiral, je bila zadeva resna, operacija pa uspešna. »Naredili smo artroskopijo s prišitjem poškodovanih kit. Poseg je bil rutinski, gospod Baltić pa je po operaciji zelo dobro okreval in je že po štirih mesecih lahko spet začel trenirati. Z operacijo smo mu povrnili normalno funkcijo ramena, tako da kljub težki poškodbi danes nima posledic in se lahko brez omejitev naprej udejstvuje v teakwondoju,« je bil z rezultatom zdravljenja zadovoljen dr. Mikek.

Muhamed, ki mu taekwondo pomeni način življenja, priznava, da so travmatične izkušnje v njem zasidrale strah pred novimi nezgodami in da je takoj po rehabilitaciji kar z nekoliko težkim srcem spet stopil na borilne blazine. Ampak danes je spet v polni formi. Letos avgusta je na veteranskem svetovnem prvenstvu v Tadžikistanu v formah kategorije gold, črni pas V. dan osvojil drugo mesto, zdaj pa se že pripravlja za evropsko prvenstvo leta 2015 v Italiji.

 

Artros

Artroskopija – sodoben minimalno invazivni pristop za zdravljenje sklepnih poškodb

Artroskopija je minimalno invaziven kirurški poseg namenjen zdravljenju poškodb in obolenj sklepov. Razmeroma dobro poznani so artroskopski posegi pri poškodbi kolenskih meniskov ali sprednje križne vezi, v zadnjih letih pa smo priča izjemnemu razmahu artroskopskih operativnih tehnik tudi pri zdravljenju poškodb drugih sklepov. O tem hitro razvijajočem področju ortopedske kirurgije smo se pogovarjali z Dr. Husseinom in Dr. Mikekom, specialistoma ortopedije, ki te posege izvajata v Centru za ortopedijo in športne poškodbe Artros v Ljubljani.

Nam lahko na kratko opišete kako poteka artroskopski operativni poseg, katere so njegove glavne prednosti?

Pri artroskopskem posegu kirurg preko drobnega reza, ki meri le nekaj milimetrov v sklep uvede optiko. Gre za sistem leč, ki imajo premer običajno 3-5 mm in se nahajajo v dimenziji svinčnika veliki kovinski cevi ter omogočajo prenašanje svetlobe iz sklepa. Na optiko je pritrjena posebna kamera, ki sliko iz sklepa prenaša povečano na televizijski ekran. Prednosti teh posegov so številne, med najpomembnejše sodijo možnost ambulantne izvedbe, boljša preglednost sklepa, manjša travmatizacija okolnih zdravih tkiv in manjše brazgotinjenje, manjše pooperativne bolečine, v mnogih primerih hitrejše okrevanje in nenazadnje tudi zmanjšano tveganje za okužbo operativne rane in samega sklepa.

Verjetno sta za kakovostno izvedbo takšnih posegov zelo pomembni tudi ustrezna tehnološka opremljenost in izurjenost?

Nedvomno. Artroskopski operativni posegi sodijo med tehnološko najbolj dovršene, za njihovo kakovostno izvedbo je potrebna ustrezna opremljenost in tudi usposobljenost operaterja. V našem centru z vlaganji v nove tehnologije in s strokovnim sodelovanjem z referenčnimi centri v tujini, skušamo zagotavljati oboje na najvišjem nivoju. Lani smo s selitvijo v nove prostore pridobili tudi po najsodobnejših tehnoloških standardih opremljeno operacijsko dvorano.

Kateri so najpogostejši razlogi za izvedbo artroskopskega posega?

Najpogostejši poseg je še vedno artroskopija kolena zaradi poškodbe meniskov, temu po pogostosti sledijo artroskopski posegi za rekonstrukcijo sprednje križne vezi ter artroskopija ramena pri poškodbah kit rotatorne manšete in ponavljujočih izpahih v sklepu. Vse bolj uveljavljajo tudi artroskopija komolca, kolka in gležnja.

Kaj bi izpostavili kot glavne novosti na področju artroskopije v zadnjih letih?

V zadnjih letih smo bili priča izjemnemu napredku operativnih tehnik predvsem na področju artroskopije ramena. Artroskopski posegi so postali podobno kot že prej pri kolenu prevladujoč način zdravljenja večine poškodb in obolenj tega sklepa. Velik napredek je bil storjen tudi na področju rekonstrukcije sprednje križne vezi, sploh z uvedbo t.i. tehnike dvosnopne (ang. Double bundle) rekonstrukcije.

Kako pa je z okrevanjem in rehabilitacijo po takšnih posegih?

Hitrost okrevanja po artroskopskem posegu zavisi od vrste posega in se giblje od enega do dveh tednov, kolikor naprimer traja rehabilitacija po resekciji poškodovanega kolenskega meniskusa pa vse do 6 mesecev kolikor traja rehabilitacija po zahtevnih posegih kot sta rekonstrukcija sprednje križne vezi kolena in rekonstrukcija raztrganja rotatorne manšete ramenskega sklepa.

 

 

 

 

 

 

Več si lahko preberete na spletni strani