Artros

Center za ortopedijo in športne poškodbe


Komentiraj

Zgodba pacienta: Sašo Bertoncelj – Ni normalno, da na dan poješ tak odmerek


20-image_9782804_0-6bc6763a2e76ef0d04.12.2013

Avtor: Marko Uršič

Sašo Bertoncelj je jezdec. In to na konju z ročaji. Konjička pa uspešno kroti, leta 2010 si je na evropskem prvenstvu v Birminghamu prijahal bron. Minulo sezono je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala na konju z ročaji in finalist EP v Moskvi. A Škofjeločan je moral 17. novembra na operacijo, razloge za poseg in njegov izid pa je opisal v naslednjem pogovoru. »Operacija je bila v redu. Doktor, ki me je operiral in me tudi že pregledal, je rekel, da je bila zelo uspešna. Odstranil mi je kar polcentimetrski oster konček, ki me je rezal po vezeh levega komolca in oviral sklep pri gibanju. Zelo težko že zdaj povem, glede na to, da je zadeva zatečena in še ni stoodstotno premakljiva, ali bo vse v redu. Ampak kaže dobro, hitro gre naprej, oteklina tudi popušča. Sem optimističen, da bom ujel začetek sezone, bomo še videli, kako bo. Zagotovo pa sem optimističen za evropsko prvenstvo,« je Bertoncelj opisal zdravstvene občutke v komolcu.

»Operacijo so izvedli v Artrosu, centru za ortopedijo in športne poškodbe, in jih moram res pohvaliti za vso strokovnost in profesionalnost, res so na ravni. To je zasebna klinika in moram reči, da zdaj tam opravljam tudi rehabilitacijo. Operiral me je doktor Martin Mikek. Gospoda so mi zelo priporočali, češ da je eden izmed vodilnih v Sloveniji na tem področju. Zame je bilo to zelo pomembno, in zadeva je bila tudi zelo ekspresno opravljena. Tako rekoč takoj po diagnozi je bila v enem tednu operacija, tako da lahko samo hvalim,« je nadaljeval 29-letnik. »Komolec je že toliko premakljiv, da se lahko oprem na roko. Gre kar hitro naprej, verjetno se bo na neki ravni malce ustavilo, pa bo malenkost bolj dolgotrajno. Ampak če se malce pošalim, mu ne bom dal veliko dihati.«

Telo ni več zdržalo naporov

Bertoncelj še ne razmišlja o tem, da bi moral na začetku sezone izpustiti nekaj tekem svetovnega pokala. Rad bi se telesno zelo dobro pripravil na evropsko prvenstvo maja v Sofiji. »To je glavni cilj, zanj bi se rad vrhunsko pripravil, in ne le da se pokažem, no, prišel je po poškodbi, dajmo poskusiti, ampak ciljam prav na vrh. Finale, potem pa še naprej. Če se mi bo uspelo solidno pripraviti za svetovne pokale, bom na njih zagotovo nastopil. Tam verjetno še ne z najtežjimi vajami, ampak bom korak po korak šel čez program, ki ga bova sestavila s trenerjem Sebastijanom Piletičem. Če se bo pokazalo, da bom v redu že marca, bo super, če pa še ne bom, ne bom preveč razočaran, ker vem, kakšen je moj cilj,« je Sašo Bertoncelj vse tekmovalno dopolnil.

Cilj operacije je bil seveda, stalne komolčne bolečine so se vlekle že od leta 2011, da bo zdravstveno povsem nared za olimpijske igre leta 2016 v Riu de Janeiru. »Tako nekako. Tudi če bi bila rehabilitacija daljša, bi se letos verjetno odločil za operacijo. Da se ne bi zdravil neposredno pred svetovnim prvenstvom, ki so kvalifikacije za olimpijske igre. V zadnjih dveh letih se mi je nabralo toliko poškodb, da telo ni več zdržalo naporov. Zadnje mesece sem bil na 800 miligramih ibuprofena na dan in tisti, ki kaj ve o tem, ve, da ni normalno, da na dan poješ tak odmerek. Tudi ni zdravo, ne le za komolec, ki se še naprej poškoduje, ampak že za želodec. To je bilo torej treba ustaviti, ker imam še veliko let pred seboj, in bi bilo škoda, da jih z neko trmo zaključim,« je sklenil eden od favoritov slovenske moške gimnastike. Bertoncelj bo ob EP, ki bo od 19. do 25. maja v Bolgariji, vneto razmišljal tudi o svetovnem prvenstvu, ki bo od 3. do 12. oktobra v Nanningu na Kitajskem.

Vir: http://www.slovenskenovice.si/sport/drugi-sporti/bertoncelj-ni-normalno-da-na-dan-pojes-tak-odmerek

Artros

Advertisements


Komentiraj

Zgodba pacienta: Aljaž sedej, judoist


Reševanje komolca v kimonu

33-sedejaljaz-702d3dfee9af36f5»Kaj bo pa zdaj z nadaljevanjem moje športne kariere?« je bilo prvo zaskrbljeno vprašanje Aljaža Sedeja, ko je leta 2010 obiskal center Artros in izvedel svojo diagnozo: zvin desnega komolca in lezija vezi. Poškodbo si je naš judoist pridelal na takratnem evropskem prvenstvu na Dunaju. V boju za uvrstitev v polfinale se mu je namreč roka zapletla v nasprotnikov kimono in ni je več mogel pravočasno rešiti.

Dr. Martin Mikek, ki ga je Aljaž obiskal na priporočilo svojega takratnega fizioterapevta, ga je kmalu pomiril. Temeljit pregled, magnetna resonanca in rentgen so pokazili, da takojšnja artroskopija komolca ni nujno potrebna. To je dr. Mikek opravil tri leta kasneje, skupaj z operacijo kolena, ki si ga je Aljaž poškodoval tik pred zadnjimi olimpijskimi igrami v Londonu. Vseeno pa se Aljaž ni mogel izogniti nekajtedenski odsotnosti s treningov in tekem. Zdravljenje poškodbe in celjenje vezi je namreč zahtevalo počivanje komolca v štiritočkovni opornici.

»Takrat sem bil v svoji najboljši formi in sem vedel, da imam možnosti za doseganje dobrih rezultatov, potem pa se je zgodila poškodba in me ustavila. To je bilo najtežje sprejeti,« iskreno priznava judoist. »Sploh, ker vsak vrhunski športnik ve, kako hitro se ob daljši odsotnosti s treninga telo odvadi trenažnega procesa in kako težko se je vrniti nazaj v formo.«

Na srečo je rehabilitacija poškodbe, ki jo je Aljaž izvajal v centru Artros Reha, potekla brez zapletov in je bila po njegovih izkušnjah na zelo visoki ravni. Po nekajtedenskem premoru od športnih aktivnosti je tako postopoma začel stopnjevati treninge in pol leta po nezgodi je komolec spet lahko obremenjeval kot pred poškodbo. In čeprav na treningih, kadar je močno utrujen, še čuti bolečine, pravi, da se s poškodbami ne obremenjuje več, saj se možnost za nove pojavi vsakič, ko stopi na blazino. »Moj največji strah je, da na borilni površini ne bi mogel pokazati vsega, česar sem sposoben,« Aljaž ostaja pozitivno usmerjen in se v tem trenutku že pripravlja na kvalifikacije za OI 2016.