Artros

Center za ortopedijo in športne poškodbe


Komentiraj

Bolečine v sklepih


Grabl Mag. Klemen Grabljevec, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, predsednik Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino

Bolečina, ki se okrepi po obremenitvi sklepa in umiri s počitkom, ter kratkotrajna, do pol ure trajajoča okorelost po daljšem mirovanju ali ob jutranjem vstajanju, ki z gibanjem izzveni, je prvi znak za sum na artrozo.

In takrat je tudi čas, ko je treba ukrepati, saj sta v tem obdobju obravnava in preprečevanje nadaljnjega napredovanja bolezni tudi najbolj uspešna. Kasneje se namreč bolečina še okrepi in se pojavlja že po vsaki obremenitvi, sklepi postanejo otekli, gibi omejeni in zatikajoči se, pojavi se »škripanje v sklepu«, bolnikovo gibanje pa je okorno in negotovo. Če torej zaznate bolečino v sklepih, priporočamo obisk specialista ortopeda ali specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki bo na podlagi usmerjenega pogovora, kliničnega pregleda in rentgenskih posnetkov brez težav potrdil ali ovrgel sum na osteoartrozo.

Bolezen propadanja hrustanca

Osteoartroza (artroza) je bolezen sinovialnih sklepov (sklepov, obdanih z ovojnico oziroma kapsulo), za katero je značilno prezgodnje in prehitro propadanje sklepnega hrustanca. Sklepni hrustanec je čvrsta in elastična struktura, ki kot tanka plast prekriva kostno površino v sklepih. Sestavljen je iz mreže vlaken kolagena, ki so njegovo ogrodje, v to mrežo pa so vstavljene hrustančne celice (hondrociti), ki pomenijo 10 odstotkov mase hrustanca. Celice v okolico izločajo medceličnino (hrustančni matriks), ki je naslednjih 10 odstotkov mase hrustanca. Medceličnina nase izrazito veže vodo, ki tako »ujeta« v hrustancu pomeni kar 80 odstotkov njegove mase.

Artroza je drugi najpogostejši vzrok telesne oviranosti v razvitem svetu, takoj za srčno-žilnimi boleznimi. Najpogostejši dejavnik za njen razvoj je zagotovo starost.

Hrustančne celice so do določene stopnje sposobne zaznati spremembo količine vode ter količine in kakovosti medceličnine in se na to odzovejo s tvorbo nove medceličnine oziroma njenih sestavin.

Ob pojavu artroze se gladka površina hrustanca običajno na več mestih poškoduje in drobi, hrustančne celice pa ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega in uničenega hrustanca. Poškodbe se postopno poglabljajo, dokler v skrajnem poteku ne dosežejo kostne površine pod hrustancem, postopno pa se ob tem stanjša ali celo izgine celotna hrustančna plast, kar rentgenski posnetek prizadetega sklepa prikaže kot izginjanje prostora v sklepu.

Poleg osnovne okvare sklepnega hrustanca artroza v kasnejših obdobjih prizadene tudi sklepno ovojnico, ki postane manj prožna in raztegljiva, kostnino pod samim sklepom, ki se zgosti in začne tvoriti izrastke ob sklepu, ter obsklepne vezi in mišice, ki se skrajšajo in oslabijo ter ne zagotavljajo več ustrezne stabilnosti sklepu. Končni rezultat procesa artroze je torej boleč, otekel, slabo gibljiv in pogosto nestabilen sklep.

Dejavniki za razvoj bolezni

Artroza je drugi najpogostejši vzrok telesne oviranosti v razvitem svetu, takoj za srčno-žilnimi boleznimi. Najpogostejši dejavnik za njen razvoj je zagotovo starost, saj s starostjo upada naravna sposobnost hrustančnih celic, da izločajo medceličnino in s tem nadomeščajo izgubo in propad hrustanca. Vendar starost ni edini dejavnik tveganja, saj danes vemo, da se bolezensko dogajanje pogosto začne že v drugem in tretjem desetletju življenja, težave pa bolniki občutijo šele kasneje, v starosti.

Zaradi mehanske obremenitve sklepov na hrustančno obrabo predvsem v velikih nosilnih sklepih, kot so kolki in kolena, vpliva tudi prekomerna telesna teža. Prav tako na okvaro hrustanca in sklepne ovojnice dokazano vplivajo z debelostjo povezane presnovne motnje (previsoka raven holesterola, sladkorna bolezen, previsoka raven sečne kisline). Bolezen pogosteje prizadene ženske, predvsem v kolčnih in kolenskih sklepih, najpogosteje pa se pojavi v obdobju menopavze, ko poleg kolen in kolkov značilno prizadene še osnovni sklep in členek palca. Pri moških se artroza izrazi prej, že okrog 45. leta, in sicer predvsem v nosilnih sklepih, torej kolkih in kolenih.

Prepoznavanje bolečine in preventiva

Prizadetost kolkov se pokaže kot bolečina med gibanjem, ki se tipično širi iz kolkov v dimlje, prizadetost kolen pa kot bolečina med gibanjem (hoja po ravnem, po stopnicah), ki je tipično locirana v predel notranje kolenske sklepne špranje in jo še povečata pritisk na to področje in skrajni upogib kolena. Prizadetost hrbtenice, najpogosteje vratne in ledvene, se izrazi predvsem kot lokalna bolečina in omejena gibljivost, zelo redko se pojavi izžarevanje bolečine v ude.

Dejstva o artrozi

1234

Advertisements


Komentiraj

Koleno od A do Ž


Koleno je sklep, ki ga sestavljata zgornja sklepna površina golenice in spodnja sklepna površina stegnenice. Dodatno v kolenskem sklepu po površini stegnenice drsi še pogačica, ki je vpeta med kito štiriglave stegenske mišice (kvadricepsa) in vez pogačice, ki se v spodnjem delu narašča na sprednjo površino golenice.

Manjša izmed kosti v predelu goleni, ki jo imenujemo mečnica, nima neposrednega stika s kolenom, temveč tvori majhen sklep nekoliko pod kolenom z zunanjo površino golenice.

Proti obremenitvam odporna struktura

Sklepne površine končnih delov golenice in stegnenice ter zadnja površina pogačice so prekrite s hrustancem. Gre za strukturo, ki je izjemno odporna proti mehaničnim obremenitvam in hkrati zelo gladka, kar zagotavlja drsenje sklepnih površin ob minimalnem trenju.

Vezi zagotavljajo stabilnost

Stabilnost sklepu zagotavljajo vezi, imenujemo jih tudi ligamenti. Pri stranskih vezeh gre za ojačitve sklepne ovojnice; te vezi se nahajajo na notranji in zunanji strani kolena in zagotavljajo stransko stabilnost. V notranjosti kolena sta še sprednja in zadnja križna vez, ki sklepu dajeta stabilnost pri translacijskih premikih med stegnenico in golenico v smeri naprej in nazaj ter obenem tudi rotacijsko stabilnost pri kompleksnih gibih, ki vključujejo rotacijo v vzdolžni osi golenice.

Meniskusi v obliki polmeseca

V notranjosti kolenskega sklepa se med sklepno površino golenice in stegnenice nahajata medialni (notranji) in lateralni (zunanji) meniskus. Gre za vezivno hrustančni strukturi v obliki polmeseca, ki povečujeta obremenilno površino med stegnenico in golenico ter tako zmanjšujeta točkovne obremenitve sklepa. Pri nekontroliranih gibih se zlasti notranji meniskus pogosto poškoduje. Takšna poškodba meniskusa povzroča zatikanje sklepa ter občasne ostre bolečine, lahko tudi otekanje sklepa.

 Štiriglava mišica

Ekstenzorni (iztegovalni) aparat kolena tvori štiriglava stegenska mišica na sprednjem delu stegna. Ta prek kite, ki se narašča na pogačico in prek vezi pogačice posredno na zgornji sprednji del golenice, omogoča iztegovanje kolena in stojo. Na zadnji strani stegna so stegenske mišice upogibalke, ki omogočajo krčenje kolena in tudi kolka.

Artroza
Obraba sklepov je stanje, pri katerem so okvarjene hrustančne površine sklepa, sicer namenjene zagotavljanju gladkega drsenja sklepnih površin. Pri obrabi se v sklepu pojavlja zaradi negladkih površin občutek preskokov in zatikanja, sklep lahko poka, oteka, pogosto je boleč. Najpogostejša je idiopatska oblika obrabe, ki se razvije zaradi skupnega delovanja več dejavnikov, kot so genetska predispozicija, preobremenjevanje sklepa in predhodne poškodbe sklepa. Obraba lahko prizadene vsak sklep, pogosteje pa so prizadeti veliki sklepi nog (kolki, kolena) in hrbtenica.

 

Koleno je v vseh obdobjih življenja izpostavljeno različnim poškodbam, preobremenitvam in obrabi.

Več si lahko ogledate na naši spletni strani!